Nazaj v mesto

Cevka so povlekli za nos

Joj, letos so se me domači spet pošteno privoščili! Moja starša sta velika šaljivca, ki mi jo vsako leto na 1. aprila zagodeta s kakšno potegavščino. Vas zanima, kaj sta iztuhtala letos? Smejali se boste, že zdaj vem …

No, ko je v ponedeljek šolski zvonec naznanil konec zadnje ure, sem dobil klic očeta, ki mi je z zaskrbljenim glasom hitel pripovedovati, naj pridem hitro iz šole.  »Zaradi vzdrževalnih del ne bo oskrbe z vodo kar tri dni, zato se moramo znajti drugače. Pridi hitro, da gremo v akcijo,« je dejal, jaz pa sem seveda odhitel domov, kot bi mi gorelo pod nogami. V mislih sem že premleval, kaj nam je storiti. Oditi po vodo v drug kraj? Ko sem takole razmišljal, kako bomo v teh dneh sploh kuhali, se umivali in odžejali, sem ves zadihan že prišel do doma ...

»Kako ni vode? Kaj bomo zdaj?« sem vzklikal še preden sem prišel v hišo, starša pa sta se smejala kot že dolgo ne. Ni mi bilo jasno zakaj, vse dokler mi nista pokazala koledarja, na katerem je bil obkrožen 1. april. Uh, še nobeno leto jima ni uspelo tako kot letos! Nekaj časa sem bil malo jezen, a ne za dolgo, saj mi je mama pripravila slastno mandljevo pecivo. No, smeh mora biti, se strinjate? Drugo leto jima bom vrnil dvojno, do takrat pa imam še kar nekaj časa, da se spomnim kakšne norčave šale.

Je tudi vas kdo povlekel za nos?

Cevko

C