Nazaj v mesto

Ljubljansko barje pozimi

Narava je tako lepa pozimi. Zdi se, kot da spi in čaka toplejše dneve, ko se bo zopet razcvetela v vseh barvah. Njen spokojni obraz sem imel priložnost opazovati pretekli konec tedna, ko smo se s starši peljali iz nakupovalnega centra in mimogrede zavili še na Ljubljansko barje. Prav čarobno je bilo. Moj očka pa ne bi bil očka, če mi zopet ne bi vsaj malo predaval. A to je samo koristno, saj na ta račun dobim kakšno pohvalo več v šoli. Moj moto je, da znanja ni nikoli preveč.

Med vožnjo mimo prostranih polj sem opazil, da se sneg zaradi nihanja temperatur že precej tali, kar ustvarja prava jezerca vode iz katerih gledajo le osamljeni grmički in vrhovi trav. Očka mi je razložil, da se razlog za poplave ne skriva samo v snegu, pač pa tudi v reki Ljubljanici, ki zbere na svoji poti velike količine vode. Svoje dodajo še številni rečni pritoki in ravno površje barja. Če se vsa ta voda ne bi razlila po barjanskih travnikih, bi baje resno ogrozila vasice in naselja v okolici. Zanimivo. Prvič sem slišal, da so poplave ena največjih značilnosti barja, ki mu nekateri pravijo tudi močvirje.

Še bomo obiskali ta čudoviti del Ljubljane, a morda raje v toplejših mesecih, ko se bo narava zopet začela prebujati in bodo na plan pokukale živali. Se že veselim!

Cevko

C