Nazaj v mesto

Taborni ogenj

Očka je navdušen nad taborniki. Pravi, da je to najbližje vojski in da bi moral vsak fant v vojsko.

Če bi moral opisati najlepšo izkušnjo, je to zagotovo druženje ob tabornem ognju.

Vsak večer so starejši vodniki in otroci zakurili ogenj.

Pekli smo hrenovke, krompir in bučke, si pripovedovali strašljive zgodbe in ob kitari prepevali slovenske popevke.

Nobene televizije, telefona, in če česa nismo vedeli, smo se morali spomniti, ne pa guglati. Pesmi smo se učili ob večkratnem poslušanju.

Ko je vse že skoraj potihnilo in smo slišali le še prasketanje ognja in čirikanje enkrat črička in drugič kobilice, sem bil srečen.

Vedel sem, da sem. Vse je bilo tako ... popolno.

S taborniki smo si izmenjali naslove, da bomo s tistimi iz oddaljenih krajev ostali v stikih.

Lepo je bilo. In komaj čakam, da grem spet.

Mahaaaam ...

C